Ko je leta 1907 profesor Metchnikov dobil Nobelovo nagrado za raziskave, ki jih je opisal v knjigi “Podaljšanje življenja“, je javnost izvedela, da je ugotovil in dokazal lastnosti nekaterih mikroorganizmov, ki lahko vplivajo na izboljšanje človekovega zdravja. V naslednjih desetletjih je vrsta znanstvenikov raziskovala dalje in leta 1936 Retter objavi članek z naslovom: Lactobacillus acidophilus in možna uporaba za zdravje. Leta 1965 je postavljena prva definicija o mikroorganizmih, ki jih imenujejo faktorji, ki pospešujejo rast mikroorganizmov.
Sedanja definicija Svetovne zdravstvene organizacije :
PROBIOTIKI SO TISTI ŽIVI MIKROORGANIZMI, KI, KADAR SE VZAMEJO V USTREZNI KOLIČINI, PRIPOMOREJO GOSTITELJU DO BOLJŠEGA ZDRAVJA.
Gostitelj je bodisi žival ali človek, tisti pač, ki je zaužil probiotične mikroorganizme.
Znanstveniki so tudi raziskovali, kolikšna je količina različnih mikroorganizmov v človekovih prebavilih. Našli so, npr., da je v 1 mililitru želodčnega soka kakih 1000 mikroorganizmov, v dvanajstniku število naraste na 10.000, v ozkem črevesu jih je od 1 milijona do 10.000 milijard in v širokem črevesu jih je še vedno 10 milijard.
Novorojenček se rodi brez klic v prebavilih in se prekuži po rojstvu.
Te velikanske množine mikroorganizmov v človekovih prebavilih sestavlja kakih 500 različnih vrst, vendar večino (99%) mikrobne združbe sestavlja kakih 30 do 40 vrst mikroorganizmov. Kljub stabilni flori pa med posameznimi ljudmi obstajajo velike razlike v tipu in številu bakterij.
Različni mikroorganizmi imajo v prebavilih lahko ugodne učinke, lahko so učinki nevtralni, kar pomeni da jih ni, ali pa povzročajo negativne učinke. Negativne učinke povzročajo mikroorganizmi sevov Clostridium, Escherichia coli in stafilokokov. Nevtralni so streptokoki, bakteroidi, enterobakter, peptokoki, fusobakterija in eubakterija, za ugodne učinke pa so zaslužni razni laktobacili, bifidobakterije in enterokok.
V prebavilih se soočajo mikroorganizmi med seboj, kar se kaže v konkurenčnosti. Vneseni mikroorganizmi (probiotiki) se ne morejo vključiti v mikrobno združbo prebavnega trakta zaradi več razlogov: gostitelj, prehrana, imunost, neugoden pH. Tako večina probiotičnih bakterij pod običajnimi pogoji ne more izpodriniti prvotno mikrobno združbo.
Probiotični mikroorganizmi, ki so sposobni premagati odpor na naselitev in izpodriniti prvotno mikrobno združbo, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- sev mora biti čist in natančno določen,
- količina vnesene bakterije mora biti velika,
- bakterija mora imeti naslednje lastnosti:
– biti mora sposobna oprijeti se črevesne stene,
– mora se hitro razmnoževati in hitro rasti,
– mora biti odporna proti protibakterijskim sredstvom,
– mora biti sposobna zapolniti nišo v ekosistemu.
Zelo pomembno je, da razumemo, kaj vse lahko vpliva na sestavo črevesne mikrobne združbe. Naj naštejemo te dejavnike:
fiziološka funkcija,
starost,
prehrana, dieta,
podnebje,
zunanji organizmi,
imunski odziv,
antibiotiki,
druga zdravila,
vnetja,
stres,
rakava obolenja…..
Probiotočni sevi ugodno vplivajo na zdravje človeka, katerih učinki pa morajo biti dokazani tako, da so podprti s študijami. Učinek probiotika je odvisna od seva probiotika in odmerka.
Kako lahko človeku probiotiki pomagajo?
Če so zaužiti v zadostni količini:
lahko zmanjšajo pojavnost raznih bolezni, ki povzročajo diarejo,
zmanjšajo gastrointestinalne motnje,
preprečujejo ali zmanjšajo intoleranco do laktoze,
znižajo povišan serumski holesterol in trigliceride,
proizvajajo tudi nekatere encime in vitamine,
zmanjšujejo koncentracijo prostih aminov v prebavilih,
proizvajajo protimikrobne snovi,
stimulirajo imunski odziv, pospešujejo absorpcijo kalcija,
Nikakor pa niso sredstva, ki bi jih nepoučeni z omenjenimi težavami lahko jemal namesto zdravil, ki jih je predpisal zdravnik.
Sev Lactobacillus acidophilus DDS-1:
Za njim je 40 let razvoja, delovanje in ugodni učinki za zdravje, ki so raziskani, so opisani v 81 strokovnih člankih (do datuma 1.1.2008.), zato verjetno lahko napišemo, da je to doslej najbolj raziskan in dokumentiran sev Lactobacilus acidophilus. Postopek za proizvodnjo je patent.
Članki in raziskave zajemajo tako razvojno delo kot tudi rezultate raziskav uporabe pri živalih in ljudeh. Poleg tega so patentirali tudi poseben stabilizator, ki ohranja učinkovitost Lb. acidophilusa DDS-1 ves definiran čas uporabnosti.
Lastnosti Lb. acidophilus DDS-1, ki sledijo iz opravljenih raziskav:
je odporen na kislost v želodcu,
odporen na žolčne soli in kisline,
prirejen za človekova prebavila,
proizvaja ferment laktazo, kar pomeni, da je primeren za ljudi, ki ne prenašajo mleka in mlečnih izdelkov,
proizvaja organske kisline in snovi, podobne naravnim antibiotikom, npr. acidofilin,
ki tudi učinkuje kot antibiotik,
stimulira imunski sistem,
proizvaja vitamine B kompleksa, B1,B2, B5, B6 in celo B12 ter folno kislino
znižuje povišan serumski holesterol in trigliceride (domneva).
V zadnjem času se pojavljajo nove raziskave in objave, kjer preskušajo učinke probiotikov tudi pri nekaterih drugih bolezenskih stanjih pri človeku, kot npr. pri avtoimunskih boleznih, astmi, raznih vnetjih in raznih novotvorbah.
Sev Lb. acidophilus DDS-1 je v naslednjih izdelkih —> DDS-1