Avtorica: Maja Korošak
Uvod
Z razvojem različnih tehnologij in storitev smo vse bolj obdani z napravami, ki oddajajo neionizirna elektromagnetna sevanja – od mobilnih telefonov, wi-fi usmerjevalnikov in bluetooth naprav do daljnovodov ter gospodinjskih aparatov. Kljub temu da ta sevanja nimajo dovolj energije, da bi neposredno poškodovala DNK, so raziskave opozorile, da lahko dolgotrajna ali intenzivna izpostavljenost vpliva na človeka tudi na druge, bolj posredne načine. Ne gre za takojšnje poškodbe, temveč za subtilne fiziološke spremembe, katerih dolgoročnih posledic še ne poznamo v celoti.
Razumevanje teh tveganj postaja ključno, saj se tehnologija hitro razvija, število virov sevanja pa nenehno povečuje.
Kaj so neionizirna sevanja?
Po besedah dr. Petra Gajška, direktorja Inštituta za neionizirna sevanja (INIS), razlikujemo med ionizirnimi in neionizirnimi sevanji.
- Ionizirna sevanja imajo dovolj energije, da iz atomov izbijajo elektrone in s tem neposredno poškodujejo celice (npr. rentgenski žarki).
- Neionizirna sevanja te energije nimajo. Mednje sodijo nizkofrekvenčna električna in magnetna polja, elektromagnetno sevanje nizkih in visokih frekvenc, infrardeče sevanje, vidna svetloba in ultravijolično sevanje.
Najpogostejši vir neionizirnih sevanj v vsakdanjem življenju so prav sodobne elektronske naprave.
Mobilni telefon – najpogostejši vir izpostavljenosti
Mobilni telefon je za večino ljudi najpomembnejši vir visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj. Količina sevanja je odvisna od več dejavnikov, med drugim od:
- moči signala,
- razdalje do bazne postaje,
- načina uporabe (klicanje, podatkovni prenos),
- trajanja izpostavljenosti.
Izpostavljenost se meri s kazalnikom SAR (Specific Absorption Rate), ki pove, koliko energije se absorbira v telesu. Najvišje vrednosti SAR so običajno v predelu glave, kadar telefon držimo neposredno ob ušesu.
Pomembno je poudariti, da telefon oddaja sevanje tudi v stanju pripravljenosti, vendar bistveno manj kot med aktivnim klicem ali prenosom podatkov.
Kako zmanjšati izpostavljenost mobilnemu telefonu?
Dr. Gajšek svetuje, da izpostavljenost zmanjšamo z nekaj preprostimi ukrepi:
- uporabljajmo prostoročno telefoniranje ali slušalke,
- telefon držimo čim dlje od glave,
- klice raje opravljajmo na mestih z dobrim signalom,
- omejimo dolgotrajne pogovore,
- telefona ne nosimo stalno neposredno ob telesu (npr. v žepu).
Bazne postaje
Bazne postaje pogosto sprožajo skrb javnosti, vendar raziskave kažejo, da je izpostavljenost prebivalcev običajno mnogo nižja od dovoljenih mejnih vrednosti.
V Sloveniji so mejne vrednosti med najstrožjimi v Evropi in so več desetkrat nižje od tistih, ki bi lahko povzročile škodljive učinke. Sevanje baznih postaj je razpršeno, zato je izpostavljenost ljudi v okolici praviloma majhna.
Zanimivo je, da je izpostavljenost pogosto večja pri uporabi mobilnega telefona kot pri bivanju v bližini bazne postaje.
Vpliv na zdravje
Doslej znanstvene raziskave niso potrdile neposredne povezave med neionizirnimi sevanji in nastankom raka. Najbolj znan in dokazan učinek je segrevanje tkiva, vendar so ravni sevanja v vsakdanjem okolju običajno prenizke, da bi povzročile nevarno zvišanje temperature.
Kljub temu znanstvena skupnost poudarja pomen previdnosti, saj dolgoročnih učinkov nizkih ravni izpostavljenosti še ne poznamo dovolj dobro.
Mejna vrednost SAR
V Evropski uniji znaša mejna vrednost SAR:
- 2,0 W/kg za izpostavljenost glave in trupa,
- 4,0 W/kg za okončine.
Vsi mobilni telefoni, ki so na trgu, morajo izpolnjevati te zahteve. Proizvajalci so dolžni navesti najvišjo vrednost SAR za posamezen model.
Zaključek
Razloga za paniko ni, saj trenutni dokazi ne kažejo na neposredno nevarnost za zdravje ob običajni uporabi naprav. Vseeno pa je smiselno upoštevati načelo previdnosti: zmanjševati izpostavljenost, kjer je to enostavno mogoče, ter se zavedati, da tehnologijo uporabljamo premišljeno.
Vir: revija ABC zdravja, 1/2026