Huminska kislina – blagoslov za črevesje

Naravna pomoč za našo prebavo / Sabine Helbig

V zadnjem času se veliko pozornosti namenja uporabi izdelkov na osnovi šote. Učinek huminske kisline pa se vedno bolj uporablja v medicini in veterini pa tudi v agrokemiji, aplikativni ekologiji in celo gradbeništvu. Šota je naravna snov, ki jo imenujemo tudi peloid oziroma blato ali glina, vsebuje pa t. i. humusne snovi, ki nastajajo pri kemijski in biološki humifikaciji rastlinskih in živalskih materialov ter biološkem delovanju mikroorganizmov.

Biološko središče, glavni del teh naravnih humusnih snovi, sestavljajo huminske in fulvične kisline. Najbogatejši vir humusnih snovi je šota z 80-odstotnim deležem. V visokih koncentracijah jih najdemo tudi v sedimentnih plasteh lignita. V mednarodnem jeziku jih zato imenujemo leonarditi. Leonarditi so organski materiali, ki še niso dosegli stopnje premoga. Od mehkega lignita se torej razlikujejo po višji stopnji oksidacije med procesom nastajanja premoga (humus -> šota -> premog) ter vsebnosti huminskih kislin in večjem številu karboksilnih skupin. Huminske kisline so zapletene organske molekule in ionski izmenjevalci, ki olajšajo absorpcijo mikroelementov. Specifična sposobnost kompleksiranja huminskih kislin je zato večja kot pri sintetičnih ionskih izmenjevalcih.

Uporaba v živinoreji

Uporaba huminskih kislin kot dodatek h krmi je v živinoreji dolgo znana. Huminske kisline so v obliki šotnih produktov namreč uporabljali že v 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Dobro delujejo na črevesno sluznico, vežejo toksine in mikroorganizme, ki se nato izločijo, delujejo protivnetno in adstringentno. Okrepi se tudi imunski sistem živali, imajo pa celo učinek antibiotika. Natrijev humat se že dolgo uporablja v živinoreji (prašiči, perutnina in govedo) kot krma ali kot dodatek v pitni vodi za spodbujanje imunskega sistema. Črevesna flora se namreč stabilizira s fiksacijo toksinov in škodljivih snovi v krmi za živali ter z oblikovanjem zaščitne plasti na površini sluznice prebavil. Poleg tega so ugotovili, da se poveča apetit živali in s tem tudi vnos krme. Izboljšana je tudi pretvorba krme. Pri vzreji živali se uporablja kot alternativa antibiotikom kot spodbujevalec rasti. Z njegovo uporabo se zmanjša tudi nevarnost mikotoksinov, predvsem afla toksinov, tveganje za mastitis in zmanjša se vsebnost amoniaka.

Pol stoletja izkušenj

Humati lahko tudi zaščitijo celice v človeškem telesu med oksidacijskimi procesi in tako ugodno vplivajo tudi na prebavila. Kompleksi huminske kisline se kot prehranska dopolnila uporabljajo že vsaj 50 let. Na površini lahko huminske snovi nase vežejo ne le anorganske snovi (npr. težke kovine), ampak tudi organske snovi, biološkega izvora, kar je bistvo njihovega protibakterijskega delovanja. Na ta način lahko humusne snovi vežejo številne toksične in mutagene snovi, organskega izvora, ter tuje organizme (bakterije, viruse in glive), ki se izločajo z blatom.

Lastnosti humusnih snovi

Spekter zdravilnih učinkov huminskih snovi je zelo širok. Poleg protivirusnega, antibakterijskega in protiglivičnega delovanja ima dokazano tudi analgetični (protibolečinski) učinek. Zmanjšujejo tveganje za nastanek adhezije, njihov protivnetni učinek pa je izjemen. Študija je dokazala vpliv humusnih snovi na stimulacijo aktivnosti nevtrofilnih granulocitov, ki neposredno vplivajo na boj proti bakterijam zaradi povečane fagocitoze belih krvničk. Eksperimentalno je dokazano, da imajo humusne snovi sposobnost zaviranja rasti naslednjih mikroorganizmov: streptokoknih bakterij, stafilokok, enterobakterij, enterokok, kandide. Rezultati raziskav tudi kažejo, da huminske snovi preprečujejo nekatere vrste tumorjev. Preventivni učinek se pojavi predvsem pri raku debelega črevesa in danke. Antikarcinogeni učinek je lahko povezan z visoko antioksidativno in protivnetno aktivnostjo humusnih snovi, vključno z vplivom na površinske lastnosti celične membrane. Med drugim so odkrili sposobnost vplivanja predvsem na celično proliferacijo, to je večkratno delitev celic ali nenadzorovano rast celičnih skupin. Študija je dokazala antikarcinogeni učinek huminskih kislin na levkemične celice in njihov vpliv na inhibicijo patološke proliferacije z indukcijo apoptoze. Trenutno so medicinske raziskave usmerjene predvsem v odnos med humati in črevesno sluznico ter problematiko zaprtja. Ves čas poteka proces razstrupljanja, karper pa nastane zato, ker molekule huminskih snovi kljub svoji velikosti prehajajo v kri predvsem skozi stene prebavnega trakta. Huminske snovi pomagajo tudi pri stabilizaciji celičnih membran, vzdržujejo elektrokemijsko ravnovesje in sodelujejo pri regeneraciji celic.

Učinek humusnih snovi

Humat lahko uživate bodisi v obliki napitka iz šote (npr. iz Sonnenmoorja) bodisi v obliki kapsul, kot sta Cytosan ali Cytosan Inovum. V želodcu se topni produkti pomešajo z želodčnim sokom, optimizirajo pH-vrednost, delujejo protivnetno in zdravilno, medtem ko molekule humusnih snovi razgradijo morebitne tujke organskega in anorganskega izvora. Če ste zaužili slabo, morda pokvarjeno hrano, je pravočasen vnos zdravila Cytosan Inovum najboljši način za uspešno preprečevanje prebavnih težav. Lahko ga uporabimo pri zgagi in refluksu in s tem preprečimo nadaljnje poškodbe želodca ali požiralnika. Vodotopni deli pripravka (jantarna kislina, silimarin, humusne snovi z manjšimi molekulami) prodrejo v črevesne stene, skozi katere teče kri. Nekaj ​​vsebine kapsule pa ostane v tankem črevesju (večje molekule huminskih snovi in ​​zelene gline) in potuje skozi debelo črevo in na poti absorbira odpadne produkte presnove, težke kovine, pline in tujke. V tankem in debelem črevesu predelujejo tudi življenjsko pomembne minerale in elemente v sledeh. Črevesna stena je zaradi prisotnosti teh snovi zaščitena, sluznica je čista, spodbuja se njeno delovanje in je optimalno prekrita s plastjo zaščitne sluzi. Huminske snovi skupaj z zeleno glino sodelujejo pri tako imenovani sluzni barieri, ki je eden najosnovnejših obrambnih mehanizmov imunskega sistema. Snovi, ki se absorbirajo v krvni obtok iz črevesne stene, pridejo neposredno v jetra skozi obtok portalne vene. Silimarin lahko regenerira jetrne celice in podpira njihovo razstrupljevalno funkcijo ter tvorbo žolča. Huminske snovi prispevajo k odstranjevanju presnovnih odpadkov iz tkiv, jantarna kislina oskrbuje celice z energijo in podpira njihovo regeneracijo.

Če povzamemo, so učinki humusnih snovi:

• razstrupljajo organizem,

• spodbujajo presnovo in podpirajo imunski sistem,

• na splošno imajo izrazit protivnetni učinek, zlasti na sluznice prebavnega trakta,

• očistijo celoten prebavni trakt,

• odstranjujejo patogene mikroorganizme (bakterije, viruse in glivice),

• povečajo encimske aktivnosti,

• ščitijo celice pred poškodbami strupenih snovi in ​​UV-sevanja,

• ščitijo molekule RNK in DNK ter njihovo stabilnost,

• zmanjšajo notranjo hiperacidnost (alkalizirajo),

• so dragocen mineralni vir,

• izboljšajo prenos in vgradnjo mineralov v celice,

• povečajo učinkovitost vseh naknadno uporabljenih prehranskih dopolnil, zeliščnih čajev in izvlečkov,

• prispevajo k vzdrževanju elektrokemijskega ravnovesja in

• povečajo porabo energije v celicah.

Uporabljajo se lahko za lajšanje naslednjih bolezni ali težav:

• vnetje sluznice v ustni votlini, žrelu, želodcu in druge vnetne bolezni debelega in tankega črevesa (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis – v tem primeru samo citozan),

• driske,

• razjede želodca in dvanajstnika,

• sindrom kronične utrujenosti in pomanjkanje energije,

• onkološke bolezni, radioterapija,

• ščitijo pred prostimi radikali in staranjem celic,

• za globinsko razstrupljanje organizma in

• za regeneracijo in zaščito celic pred učinki težkih kovin, toksini in strupenimi snovmi.

Zdravje je doma v črevesju

Naša prehrana vključuje tudi neprebavljivo, nezdravo in neuravnoteženo hrano. Velik del tega, kar zaužijemo, moramo izločiti iz telesa skozi prebavni trakt. Odpadne snovi iz hrane in tudi presnovni produkti, ki nastajajo v telesu med predelavo, lahko v telesu povzročijo precejšnjo škodo, če se ne izločijo ali ostanejo v telesu dlje časa. Samozastrupitev je eden od mnogih vzrokov za zdravstvene težave. Črevesje je organ, odgovoren za izločanje vsega nepotrebnega. Ti »človeški odpadki« so bolj ali manj strupeni, polni produktov razkrajanja in produktov kuhanja, ki potekajo v črevesju. Blato ne vsebuje le plinov in prebavljene hrane, kislin in alkoholov, temveč tudi izjemno strupene snovi, kot so metanol, propanol, butanol, indikan, putrescin in kadaverin – vse snovi zelo visoke toksičnosti. Če je črevesna sluznica poškodovana, ti tako imenovani toksini razkroja pridejo v krvni obtok in povzročijo zgoraj omenjeno samozastrupitev, ki je med drugim lahko vzrok za razvoj naslednjih simptomov:

• splošno poslabšanje zdravja,

• neprijeten vonj po telesu in v ustih, močno potenje,

• poslabšanje razpoloženja, razdražljivost, depresija in težave s spanjem,

• glavobol, bolečine v sklepih in hrbtu,

• težave s srcem in ožiljem,

• tumorji,

• izčrpanost, bolezni in popolna nepripravljenosti na delo in življenje.

Dodati je treba še vpliv strupenih snovi, ki se absorbirajo iz okolja (voda in zrak), prehranskih aditivov in konzervansov, zdravil in vseh nepotrebnih kemičnih snovi, ki jih vsebujejo številna živila in zdravila. Pomanjkanje sposobnosti črevesja za delovanje povzroči, da se funkcija izločanja prenese na druge organe, ti pa so s to aktivnostjo obremenjeni, kar je lahko na koncu tudi vzrok za zgoraj naštete težave. Odpadne snovi se nato izločijo skozi urin, kožo in sluznice – vse s povečano obremenitvijo jeter in ledvic. Če se škodljive snovi ne izločajo iz telesa, se kopičijo, povzročajo nadaljnje zdravstvene težave – od aken in celulita do revmatskih obolenj, poapnenja arterij, žolčnih in ledvičnih kamnov, sive mrene itd. Strupene snovi se v velikih količinah odlagajo tudi v možganih in so vzrok za spremembe razpoloženja in vedenjske nestabilnosti. Prebavni trakt je nepogrešljiv tudi za tiste, ki se trudijo živeti zares zdravo, saj se tudi takšni ljudje iz različnih razlogov ne morejo izogniti škodljivim razpadnim produktom lastne presnove.

Zaključek

Toksikološke prednosti huminskih kislin so velike in ponujajo učinkovite rešitve za živinorejske, zdravstvene in okoljske probleme ter ohranjanje okolja. Ker so huminske kisline naravne molekule, lahko izkoristimo moč narave za zagotavljanje dobrega počutja ljudi in živali. Z uporabo huminskih kislin lahko zmanjšamo uporabo antibiotikov in s tem povečamo odpornost tako pri ljudeh kot živalih.

Ključne besede: Humati, huminske snovi, kronična vnetna črevesna bolezen

Literatur: Dokumentacija izdelka Humane fur med. Strokovne skupine, Phi wana 2014

Brez toksinov z zdravilno zemljo, kamni in zelišči, Phiwana 2018

Sabine Helbig

Od leta 1995 do 2018 je Sabine Helbig delala kot samozaposlena farmacevtka in leta 2006 osvojila 8. mesto na nemški marketinški nagradi za lekarne. Njen koncept naturopatske lekarne za naročila po pošti je bil nominiran za prvo mesto na državni nagradi »Excellence Award 2008« za lekarne v kategoriji vizije in poslanstvo. Danes je kot samostojna lekarnarka aktivna na področju upravljanja z zdravili in na področju usposabljanja za farmacevte, zdravilce in zdravnike na področju komplementarne medicine. V letu 2016/2017 je Sabine Helbig zaključila vajeništvo iz kineziologije/dotik za zdravje v kombinaciji s teorijo elementov pet v petih. Posveča se tako ljudem kot živalim.