… če biti uskoro prevedeno …
V naših prebavilih se nahaja 80 odstotkov vseh celic imunskega odziva, zato je za ohranjanje močne naravne odpornosti zdravo črevesje zelo pomembno.
Probiotiki skrbijo za sestavo črevesne mikroflore v prid zdravja koristnih mikroorganizmov. Če je med dobro in slabo floro ravnotežje porušeno, črevesna sluznica predstavlja fizično oviro za prehajanje hranil v organizem.
Prebiotiki so hrana za probiotične bakterije in ustvarjajo ugodno okolje za njihovo razrast.
Prebavni encimi so podpora učinkoviti prebavi in čim boljšemu izkoristku zaužite hrane. So občutljive snovi, ki jih s predelavo sveže hrane uničujemo.
Učinek probiotika je v prvi vrsti odvisen od kvalitete seva, nato pa še od števila probiotičnih bakterij.
V telesu imamo okoli 100 trilijonov mikroorganizmov iz 500 različnih vrst, če ne štejemo virusov in glivic. Več kot 80% naj bi predstavljale dobre črevesne bakterije. Zaradi napačne prehrane ali stresa, bolezni ali zdravljenja, lahko pride do porušene črevesne flore, posledično do oslabelega imunskega sistema, kar se lahko pokaže v slabi presnovi, slabem počutju, pogostejših prehladih, vnetjih, nenazadnje kroničnih boleznih itd.
ZAHTEVE, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI UČINKOVITO PROBIOTIČNO PREHRANSKO DOPOLNILO:
specifičnost seva in njegov izvor (aktivnost in stabilnost seva),
sposobnost seva, da preživi v okolju želodčne kisline in žolčnih soli,
sposobnost seva, da se oprime črevesne sluznice, se v zadostni meri namnoži ter jo s tem zaščiti,
sposobnost seva, da preraste patogene bakterije in viruse ter jih nevtralizira – za Lactobacillus acidophilus DDS-1 je s študijo dokazano, da proizvaja močan naravni antibiotik acidophilin in acidolin
Zakaj je probiotični sev Lactobacillus acidophilus DDS-1 v izdelkih NutriFlor, FloraZym in Florabus najodpornejši in najaktivnejši bakterijski sev?
Ekipa dr. Shahani’s® je od leta 1965 razvijala in skozi čas izpopolnjevala metodologijo vzgajanja bakterij, med drugim avtohtonega seva Lactobacillus acidophilus DDS-1.
Koristne bakterije Lactobacillus Acidophilus se nahajajo v tankem črevesju, Bifidobacterium pa v debelem črevesju. Obe vrsti bakterij morata biti prisotni v prebavnem traktu v pravem razmerju. Porušeno ravnotežje povzroči težave.
Učinek probiotika je v prvi vrsti odvisen od kvalitete seva, nato pa še od števila probiotičnih bakterij.
Probiotike lahko uživajo tako otroci kot odrasli. Še posebej priporočljivi so med in/ali po terapiji z antibiotiki ter na popotovanjih.
Sev Lactobacillus acidophilus DDS-1 je bil v več kot 80 različnih študijah edini sev, ki je izpolnil vse zahteve učinkovitega probiotika. Njegove lastnosti so:
DDS-1 je kot avtohton sev našega črevesja sposoben preživeti v kislem, bazičnem in nevtralnem okolju prebavnega trakta ter v okolju žolčnih soli in brez težav vstopa v tanko črevo.
Za sev DDS-1 je najugodnejša temperatura okolja 37° C – to je temperatura našega telesa.
Za sev DDS-1 je dokazano, da se zlahka in dobro oprime črevesnih sten.
Znatno pospeši nastajanje encimov, nujno potrebnih za prebavo in asimilacijo mlečnih proizvodov.
Ostane vitalen tudi v prisotnosti večine antibiotikov.
· Ker proizvaja encim laktazo, izboljšuje prebavo laktoze pri posameznikih, ki imajo težave pri presnovi laktoze.
· K normalnemu delovanju prebavnih encimov prispeva tudi kalcij – v naravni obliki.
ENCIMI
Prebavni encimi, pomagajo telesu razgrajevati maščobe, ogljikove hidrate, proteine, sladkor in vlaknine. V glavnem nastajajo v slinavki in želodcu, kjer direktno delujejo na vso zaužito hrano.
Znano je, da vsebujeta presna in fermentirana hrana zelo veliko encimov, ki so nujno potrebni za prebavo. Nepasterizirani mlečni proizvodi vsebujejo velike količine lipaze in laktaze; sveža žitna zrna velike količine amilaze in glikoamilaze, surovo meso je bogato s proteazo. Na žalost si v današnji moderni družbi zelo težko zagotovimo bogato in vitalno prehrano, bogato z vsemi pomembnimi prebavnimi encimi. Mnogi vseh teh hranil iz takšnih ali drugačnih razlogov tudi ne uživajo. Encimi so občutljive snovi, ki jih s pripravljanjem hrane (kuhanje, zamrzovanje, konzerviranje) uničujemo. S tem, ko uživamo “mrtvo” hrano imata želodec in slinavka toliko več dela, saj do njiju hrana prispe polovično razgrajena. To predstavlja velik stres za trebušno slinavko, ki mora biti zato toliko bolj aktivna. Ob pomanjkanju encimov pride do oslabitve imunskega sistema, s tem pa postanemo bolj dovzetni za napade virusov, bakterij , glivic ipd.. Vzrok zmanjšanju delovanja encimov povzročajo lahko tudi stres, različna obolenja, alkohol, …
Dodajanje encimov organizmu pomaga pri normalnem procesu prebavljanja in s tem pri razbremenitvi želodca in slinavke. Kombinacija prebavnih encimov nam lahko pomaga ohranjati vsesplošno dobro počutje, hkrati pa olajša in uredi prebavo hrane.