Facebook pixel

Razlike med klamatsko algo Nutrigea in ostalimi vrstami užitnih alg

Klamatske alge rastejo v naravnem okolju in niso gojene.  Za razliko od gojenih alg rastejo skozi vse leto. Njihovo preživetje je odvisno od njihove sposobnosti razmnoževanja ter prilagajanja spremembam okolja. Genetsko se z njimi ne da manipulirati in ne da se jih gojiti. Za vse, kar je gojeno vemo, da ima idealne pogoje za razmnoževanje in na ta račun razvije tudi manj aktivnih snovi.

Klamatske alge NutriMax in KlamathRWmax nabirajo skrajno skrbno, na več stopnjah preverjajo njeno kakovost in predelajo po hladnem refrakcijskem postopku – na zelo nizki temperaturi (Refractance Window), po katerem alge obdržijo maksimalno hranilno vrednost in energijski naboj. Helatne vezave tako ostanejo nepoškodovane.

Nutrigea je za klamatsko algo, ki jo uporablja v svojih proizvodih, dobila certifikat organizacije USA OTCO o ekološko neoporečni pridelavi in predelavi, ki je edini ameriški certifikat, ki ga priznava Evropska unija.

So zelo bogate z vitamini, minerali in ostalimi hranili v uravnoteženih razmerjih. Klamatska alga vsebuje več kot 100 nujno potrebnih hranilnih snovi, ki jih organizem lahko vsrka. Prehranska raziskava je potrdila, da je pri hranilih najpomembnejše načelo sinergije: čim večja je raznovrstnost hranilnih snovi, tem lažje in v večji meri jih telo vsrka; tako se poveča njihovo delovanje in zadoščajo že v manjših količinah. Klamatska alga najbolj izpolnjuje zahteve opisanega načela.

Za razliko od drugih alg ima klamatska alga za naš organizem prebavljivo celično steno. Za klamatsko alga lahko povemo, da je njena celična stena iz snovi podobne glikogenu in da se lahko v našem organizmu zaradi tega absorbira in izkoristi kar 97% alge, kar naj bi bilo največ, glede na višje razvite rastline. Hranilne snovi se tako, ne da bi preobremenile prebavni sistem, na enostaven in hiter način resorbirajo v organizem človeka. Hranljive snovi klamatskih alg so zaradi tega dostopne tudi otrokom, nosečnicam, bolnikom in starejšim ljudem.

Proizvajajo izredno pomembne maščobne kisline vrste omega-3, k čemur jih vzpodbujajo hladne zime ter tristo dni na leto obsijano s soncem Zgornje jezero Klamath, ki nudi algam dovolj svetlobe za fotosintezo.

Klamatske alge vsebujejo biološko aktiven vitamin B12 rastlinskega izvora– odgovoren za nastanek rdečih krvničk v krvi in za dobro delovanje živčevja. Za primerjavo lahko povemo, da je v klamatski algi sedemkrat več vitamina B12 kot v svežih jetrih. To je zelo pomembno tudi za vegetarijance, katerim pogosto tega vitamina primanjkuje.

Vsebujejo 53 % – 62 % lahko prebavljivih proteinov – beljakovin in se zato uvrščajo med visoko kvalitetno hrano (2x več kot v soji, 3x več kot v govejem mesu, ribah in jajcih).

Zgradba aminokislin v klamatskih algah je podobna človeškim aminokislinam. Večina hrane vsebuje lipoproteine, ki jih mora telo, preden jih uporabi, spremeniti v glikoproteine. Klamatske alge vsebujejo glikoproteine in ogljikove hidrate v obliki, ki jo lahko telo izkoristi brez posebne predelave in mu zaradi tega ni potrebno uporabiti prebavnih energijskih zalog. Zaradi tega imajo že zelo majhne količine zaužitih alg velik učinek na telo.

So izvor bogate palete nevropeptidnih prekurzorjev, ki povezujejo porušeno metabolično ravnotežje, katero se neprestano ruši zaradi kroničnega stresa živčnih celic.

Klamatske alge spadajo me sladkovodne alge, ki se razlikujejo od morskih po majhni koncentraciji organsko vezanega joda, zato pri zaužitju priporočenih 1- 6 g alg dnevno ni nevarnosti, da bi spodbujale delovanje žleze ščitnice.